Hamburg

|population_density_km2 = auto |population_urban = |population_urban_date = |population_metro = 5.107.429 |population_metro_date = | blank_name_sec1 = GDP (nominalni) | blank_info_sec1 = €120 billion (2018) | blank1_name_sec1 = GDP per capita | blank1_info_sec1 = €66.000 (2018) | blank1_name_sec2 = HDI (2017) | blank1_info_sec2 = 0,974
· 1. od 16 |timezone = CET |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | latd = 53 | latm = 33| lats = 55 | latNS = N | longd= 10 | longm =00| longs=05 | longEW= E |elevation_m = |postal_code_type = |postal_code = 20001–21149, 22001–22769 |area_code = 0421 |blank_name = |blank_info = |website = [https://www.hamburg.de/ www.hamburg.de] |footnotes = }}

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško ''Freie und Hansestadt Hamburg'') je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju.

Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše.

Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever.

Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga.

Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. ''Speicherstadt'' in ''Kontorhausviertel'' sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine.

Hamburg je pomembno znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z ''The Beatles''. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. ''St. Paulijev Reeperbahn'' sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja. V Wikipediji